Dejan Zavec 

Rojen je v Halozah in alkohol je zaznamoval njegovo otroštvo, ki ga je večinoma preživel pri teti in po internatih. Kljub temu staršem nič ne zameri in jih sedaj redno obiskuje. Kot otrok se ni pretepal, razen da je natepel vrečo koruze na skednju. Legenda pravi, da je v boks zašel, ker je prišel na trening nogometa, ki je odpadel, v telovadnici so bili igralci namiznega treninga in boksa. Stal je tam in gledal, nakar je do njega prišel boksarski trener Ivan Pučko in ga vprašal, če bi poizkusil. In je. Ni sicer pokazal izjemnega talenta, saj mu je celo kolebnica delala težave, a je bil žilav ter vztrajen. Tako je vse ostalo zgodovina, vključno z naslovom svetovnega prvaka. Sedaj mu je boks služba, na začetku pa ni bilo tako. Na potovanja sta s trenerjem potovala brez denarja, nekoč sta celo ukradla slovensko zastavo, ker so jima naročili, da jo morata prinesti s seboj, in v nekem hotelu sta morala pustiti potni list, ker nista imela denarja za plačilo. Čisto na začetku je dela vse, da bi dobil denar za tekem: bil je natakar, pomivalec v kuhinji, taksist, gradbinec, kamnosek, varnostnik. Od kar je postal Jan Zaveck alias Mr. Sympathicus tega seveda ne počne več. Tudi banane pred dvoboji ne poje več, še vedno pa ima ritual, ki ga bo izdal po končani karieri. Trenira v Magdeburgu, zato na leto z avtom naredi okoli 90.000 kilometrov. Njegova boksarska teža je 66 kilogramov in 678 gramov. Leta 2006 je diplomiral na športni fakulteti v Novem Sadu, ker je bil šef kluba, za katerega je boksal, tudi dekan fakultete. Po končani karieri si želi še magistrirati. Je tudi predsednik športne šole Juhuhu. Posebno poglavje so njegovi tuji jeziki: učiteljica angleščine mu je dala dvojko le zato, ker ji je povedal edini angleški stavek, ki ga je znal, ne da bi vedel, kaj pomeni: Do you love me? Pri devetnajstih je spoznal takrat petnajstletno svojo bodočo soprogo Natašo. Imata dve hčerki, za kateri si ne želi, da bi bili boksarki.

Več spletnih portretov najdete tukaj.